participativni performans / Tomislav Brajnović z: Sven Moro & Igor Anjoli
O performansu
Ideja omizja kot platforme za srečevanje prijateljev in naključnih mimoidočih je nastala leta 2000, ko se je začel projekt Urban Picnic v Zagrebu. Šlo je hkrati za site specific in performans. S spremembo konteksta in dislokacijo je navadna miza dobila popolnoma nov pomen, izveden je bil umetniški premik, ki je pri mimoidočih zbujal zanimanje, učinkoval kot presenečenje in nakazoval umetniški namen.
Sčasoma se je značaj Večerje z umetnikom spremenil, postala je subtilen performativni akt, znotraj katerega je izpuščen »performans«, »izvedba«. Enkratnost trenutka je vzpostavljena s postavitvijo, z elementi na mizi, a v pričakovanju, da se zgodi nekaj »umetniškega«, nekaj, kar je v pričakovani obliki vedno umanjkalo.
Večerji z umetnikom, ki bo predstavljena v Ljubljani v sklopu festivala Neskončna sedanjost, bo umetnik ob steklenici Armagedona 5.0 (peto leto steklenice z omenjenim imenom) dodal performativni del v trajanju 20 minut. Sam pojem Armagedon odpira platformo za pogovore o njegovem pomenu, o vsebinah umetnikovega delovanja, o času, v katerem živimo, in možnih prihodnostih. Sven Moro, arhitekt širokega znanja z več različnih znanstvenih področij, bo predstavil nov klimatski model, po katerem so klimatske spremembe uvod v vrnitev v predpotopno stanje, ko je, po biblijskih zapisih, nad zemljo obstajal vodni »svod« (efekt steklenika). Ta je zemljo ščitil pred kozmičnimi sevanji in omogočal milo subtropsko podnebje, brez ekstremnih vročin na ekvatorju in tečajih, brez padavin, vendar z močno kondenzacijo, roso, ki je namakala zemljo. Igor Anjoli, kulinarični ekspert z bogatimi izkušnjami pri pripravi in povezovanju hrane in vina, bo zaokrožil kulinarični del Večerje z umetnikom ter postregel izbrane in skrbno premišljene jedi, ki se prežemajo z močnim rdečim vinom Armagedon in nežno belo malvazijo, Resetom.
O avtorju
Tomislav Brajnović se je rodil leta 1965 v Zagrebu. Prvo leto likovne akademije je končal v Haagu. Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu leta 1999, v letniku profesorja Đure Sedera. Leta 2023 je dokončal podiplomski študij lepih umetnosti na Central Saint Martinsu Univerzi za umetnost v Londonu. V fantastičnem, a nevarnem svetu se bori za redefinicijo pojma zgodovine in zgodovine umetnosti. Duhovni in etični vrednosti daje prednost pred formalnim, materialnim, arheološkim, zgodovinskim, konvencionalnim, tako imenovanim »umetniškim«. S te pozicije postavlja pod vprašaj običaje, tradicije, dediščino, dolžnosti. Tovrstno stališče predvideva tudi preizpraševanje lastne pozicije. V nekem trenutku se je definiral kot človek z izkušnjo umetnika. Intenzivno dela in razstavlja doma in v tujini. Deluje kot izredni profesor na Akademiji uporabnih umetnosti na Reki.