V Gledališču Glej smo v sezoni 16/17 temeljito pretresli in premislili svoja poslanstva, vizijo in delo skozi prizmo hitrih in radikalnih kulturnih in družbenih sprememb zadnjega desetletja.
Ugotavljamo, da so se okoliščine ustvarjanja in produkcije od zadnje bistvene prenove programa leta 2007 kjlučno spremenile. Takrat se je ekipa prenove odzvala na aktualne potrebe scene: manko prostora za ustvarjanje neodvisnih skupin, neobstoječi podporni programi za razvoj slovenske dramatike, vzpostavitev drugega vala slovenske neodvisne gledališke produkcije in s tem zapiranje produkcijskih hiš v formate stalnih ekip in »hišnih« ustvarjalcev.
Zato smo takrat vpeljali nekaj temeljnih oblik produkcije, ki jih je prostor potreboval: prvenec, za ponujanje priložnosti mladim ustvarjelcem; miniaturke, za raziskovanje in razvoj svežih idej; in odprti poziv, preko katerega smo omogočali demokratičen in transparenten dostop do možnosti za profesionalno ustvarjanje.
Deset let kasneje je situacija bistveno drugačna. Z obžalovanja vrednimi rezi v financiranje se je ljubljanska, s tem pa slovenska profesionalna neodvisna gledališka ustvarjalnost zdesetkala in skoncentrirala na manjše število aktivnih deležnikov: predvsem neodvisnih igralcev tako rekoč ni več. Hkrati se je odprla vrsta prostorov, v katerih je možno javnostim predstavljati že tako ali tako preveč razdrobljene izdelke »hiperprodukcije« ob katero se radi obregnejo odločevalci. Skupaj ta faktorja pomenita, da Glej ni več tako krvavo potreben kot edini prostor ustvarjanja. Sito in selektor je namesto producenta postal financer.
Z veseljem pa ugotavljamo, da so nekateri programi, ki so bili pilotsko zasnovani prav pri nas, prešli v institucijo: razvoj dramatike, institut prvenca, omogočanje dela mladim diplomantom AGRFT, dostopnost slovenske gledališke produkcije pri nas živečim tujcem …
Tako je Glej soočen z izzivom, da poišče oziroma ozavesti svoj novonašli prostor pod soncem. Našli smo ga. In ga ozavestili. Gre za formaliziranje principov, po katerih je Gledališče Glej že delovalo v preteklih nekaj letih. Strnemo jih lahko v dve točki.
Prvič: naši podporni programi so se preusmerili na nova področja, ki jih večinske institucije ne podpirajo. Opolnomočenje raznolikih manj privilegiranih skupin mladih (predvsem najstnikov), ki jim omogočamo glas in razvoj veščin prek mednarodnega programa Generacija generaciji. Osveščanje in spodbujanje kulturne produkcije študentov neakademskih smeri v sodelovanju z JSKD v programu ŠtudenTeater. In omogočanje celostnega in stabilnega razvoja umetnikov v programu Rezident.
Drugič: naš umetniški program se z raznolikosti preusmerja v kakovost. To je naš odziv na čedalje slabše pogoje dela na neodvisni sceni; na kritike hiperprodukcije; ter na zavedanje pomena preseganja državnih in regionalnih meja. Odločili smo se, da bomo producirali manj, a bolj trajno, zavezujoče in celostno.
V ta namen smo z letom 2017 odpravili inštitut umetniškega vodje in ga nadomestili z aktivnim umetniškim svetom, ki združuje veščine razvoja umetnikov in umetniških praks, produkcije, kritike, stikov z javnostmi, organizacije ter družbene odgovornosti. Tak način vodenja umetniške organizacije, v čemer smo v Sloveniji spet unikum, je prav gotovo pot v prihodnost, saj razbija mit in mistifikacijo umetniškega vodje kot guruja, vsemogočnega strokovnjaka, ki edini zna in ve, ter proces proizvanja umetniških dobrin demokratizira in odstira v transparenco.
Odločili smo se, da bomo namesto produkcije del, producirali in razvijali umetnike. To pomeni, da se umetniški svet aktivneje vpleta v ustvarjalne procese. Kustos smo, kurator in producent. Z umetniki sodelujemo od koncepcije do postprodukcije na način razpiranja procesov in deljenja odgovornosti. Zanje iščemo priložnosti izven dometa same produkcije. Na vsebino in potrebe umetnikov vežemo izobraževanja in gostujoče projekte, skupaj z njimi iščemo vezi in stike v mednarodnem prostoru in drugih slovenskih regijah.
Pri tem dosledno skrbimo, da je ustvarjalni prostor Gledališča Glej unikaten. V našem branju sodobnosti to pomeni osrediščenje na avtorsko gledališče, gledališče tukaj-in-zdaj, osredotočeno na ustvarjalca in porabnika. Zanimajo nas nove, aktualne vsebine in umetniški izrazi, ki jih lahko jasno posredujejo. Naš odziv na živo jedro ustvarjalne skupnosti je odziv na ključna vprašanja časa in prostora. Podpiramo, česar se drugje ne podpira: mlade, sveže, avtorje, performerje.
Obenem pa se lahko v tako kuriranem programu tudi aktivneje in bolj vpleteno odzivamo na potrebe skupnosti: javnostim, ki so tudi vpisane v naš temeljni mandat in za katere konec koncev produciramo vsebine, lahko ponujamo bolj tarčne in aktualne vsebine. Z analizami javnosti in odločitvami na podlagi teh analiz smo že pričeli in odzivi so zaenkrat odlični.
Tako so nova žarišča Gleja:
- kulturno opolnomočenje skupin, ki prostor za lasten umetniški izraz in zanje prilagojene vsebine najbolj potrebujejo;
- razvoj in podpora umetnikov, ki naj zagotavljata trajnostno kulturno produkcijo in razvoj orodij ter priložnosti za nadaljnje delo;
- in osredotočenje na potrebe, zahteve in želje lokalnih skupnosti v smislu zagotavljanja vsebin in pristopov, ki jih prostor in javnosti potrebujejo.