Glej,
Jadran Resort

Galerija

O predstavi

Nenavadno srečanje še nerojene gostinske delavke, križarke, ki jo je krstila Margaret Thatcher, gospoda Satoshija in gosta, ujetega v neskončnem iskanju brezna.

Kako se zgodovina odraža v naših strahovih in kako smo se naučili plesati z njenimi tokovi? Kako sedanjost razkriva poti do ciljev in ali nas bo sprevodnik zbudil, ko bomo prispeli? Koliko “svetov” si lastimo in kateri so kraji, kjer se srečujemo? Kaj pa tisti, ki so zaklenjeni? Zakaj se nikoli ne odpravimo tja? Raziskovanje in sanjarjenje v eni sami destinaciji, dežela v razvoju in izginjajoča zgodovina – Jadran Resort.

Jadran Resort raziskuje transformacijo teritorijev in družb, katerih prihodnost oblikujejo investicijska tveganja mednarodnih investitorjev ter podrejenost potrebam začasnih turistov. Zanjo so simptomatične oblike začasnega bivanja (na primer v ready-made mestih, kakršen je npr. tudi Portopiccolo ob Sesljanu), wellness resorti in državljanstvo kot naložba. V pristaniščih Črne gore zavetje najdejo tudi kripto milijonarji ter križarke (npr. MS Satoshi), da lahko nato nadaljujejo pot v ilegalne razstavljalnice ladij v Bangladešu.

Jadran Resort temo raziskuje skozi izviren format 'romana v krajini' (novel in landscape) in vznika med podobami, ki jih povezujemo z idejo mediteranske izkušnje. Ohlapno se nanaša na kontekst Črne gore in pri tem kaže na oblike našega posrednega in neposrednega sodelovanja v procesih, ki jih zarisuje. Roman v krajini je poskus sprehajanja med izkušnjami in nabor trenutkov, ki deaktivirajo ta zapleteni mit o vzajemnosti.

 

Kolofon

Avtorice: Natalija Vujošević, Neja Tomšič, Tara Langford
Prispevek: Uroš Prah
Oblikovanje zvoka: Samo Dernovšek
Pomoč pri oblikovanju zvoka: Gašper Torkar, Vukša Vujošević, Luka Bernetič
Tehnične rešitve avdio elementov: Igor Vuk
Šivanje: Martin Podržavnik
Izdelava kovinskih elementov: David Drolc, Uroš Mehle
Glas: Barbara Poček, Rok Kunaver
Zbor: Artforms Leeds Youth Singers
Vodita ga: Diane Paterson in Emma Sargison
Posnel: Matt Boyle
Posneto v: Music House, Leeds, West Yorkshire, Združeno kraljestvo Velike Britanije

Oblikovanje svetlobe: Brina Ivanetič
Tehnično vodenje: Grega Mohorčič
Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša, Samo Dernovšek
Video napovedniki: Tara Langford
Video: Borut Bučinel
Foto dokumentacija: Marijo Zupanov
Avdio posnetki: Tara Langford, Neja Tomšič, Barbara Poček
Oblikovanje plakatov in gledališkega lista: Ivian Kan Mujezinovic in Mina Fina / Grupa Ee
Izvršna in kreativna produkcija: Barbara Poček
Odnosi z javnostmi: Tina Malenšek, Paulina Pia Rogač
Produkcija: Gledališče Glej
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
Zahvala: ISU inštitut

Galerija

O avtoricah

Neja Tomšič je ustvarjalka s področji vizualne umetnosti, pesništva in pisateljstva, kjer z interdisciplinarno prakso združuje risbo, fotografijo, poezijo in performans. Z odkrivanjem spregledanih in pogosto prikritih zgodb iz zgodovine je njena strast ponovno premisliti prevladujoče zgodovinske pripovedi, raziskati posebnosti in ustvariti situacije, v katerih se lahko oblikuje nova razumevanja sedanjosti. Zgodovine se loteva kot zemljevida izhodišč in povezav. Performativni elementi v njenih projektih raziskujejo možne projekcije zgodovine v subjektivno sedanjost posameznih obiskovalcev. Neja deluje tudi kot kustosinja ter soustanoviteljica MoTA (Museum of Transitory Art) in je članica Nonument Group, umetniškega kolektiva, ki preslikava, arhivira in posega v pozabljene, zapuščene ali porušene spomenike, javne prostore in zgradbe 20. stoletja, ki so doživeli spremembo pomena. Nonument je leta 2021 prejel Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Natalija Vujošević je umetnica in kustosinja iz Črne gore. Njena umetniška praksa temelji na izkušnjah življenja v ruševinah družbe ter na opazovaju stranskih tokov globalnega kapitalizma, na primer njegovega usodnega vstopa na zahodni Balkan, ter neokolonialnih politik in zavzetja naravnih virov na obalah Jadrana. Je ustanoviteljica in direktorica organizacije Inštitut za sodobno umetnost v Črni gori, ki deluje od leta 2015. V okviru inštituta je soustanovila prvo nagrado za mlade umetnike v Črni gori (v sodelovanju s Trust For Mutual Understanding New York). V Narodni knjižnici Črne gore razvija alternativno knjižnico z zbirko iz področja teorije umetnosti, filozofije, in humanistične znanosti, napisane v zadnjih treh desetletjih. Lani je kurirala črnogorski pavilijon na Beneškem bienalu in bila članica žirije 35. Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Je ena od vodij projekta Zbirke neuvrščenih in Arhiva cetinjskega bienala.

Tara Langford v svoji umetniški in raziskovalni praksi raziskuje, kako se v semiokapitalizmu proizvajajo in izvajajo subjektivitete. Njena dela nastajajo v obliki instalacij, slik, skulptur in scenarijev ter uporabljajo večperspektivne pripovedne postopke in fiktivne vsebine blagovnih znamk. Tara Langford je trenutno doktorska kandidatka na univerzi John Moores v Liverpoolu, kjer raziskuje zgodovinske modele projektov umeščanja umetnikov v industrijo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Je vodja oddelka za umetniško vodenje na dodiplomskem študiju umetniške smeri na Univerzi za umetnost v Londonu ter razvija platformo za povezovanje umetnikov s podjetji sheccs.co ter založniško platformo secret press. https://taralangford.com

Povezave:

Sigledal.org: Življenje ≠ potovanje (Kritika)

Po predstavi bo prostor odprt še eno uro za jadranje po prostoru.