Glej,
Glej, gremo dalje

Glej, brez vas bi šlo za las

Za nami je eno zahtevnejših let v več kot 50-letni zgodovini Gledališča Glej. S pomočjo odmevne podporne kampanje smo v Gleju nadaljevali z zastavljenim programom in še naprej verjeli v to, kar počnemo že leta. Pretekli teden nas je razveselila vest, da je Gledališče Glej znova uvrščeno na štiriletni programski razpis Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Glej je preživel in z nami je obstalo to, v kar ves čas trdno verjamemo:

• naš program, usmerjen v razvoj neodvisne produkcije in umetnikov,
• razvoj programskih smernic, ki temeljijo na odprtosti za nove formate, iskanju svežih, drugačnih in prodornih idej,
• strokovnost dela vseh umetnic_kov, tehnic_kov in sodelavk_cev, ki to strokovnost omogoča.

Delo Gledališča Glej je bilo znova prepoznano, kar nam bo omogočilo, da bomo še naprej sledili zastavljenim programskim smernicam in zagotavljali podporo ter razvoj inovativnim vsebinam umetnic_kov, s katerimi sodelujemo.

Na tem mestu se želimo iskreno zahvaliti za zaupanje in podporo: Mestni občini Ljubljana, vsem podjetjem, vsem donatorkam_jem in vsem posameznicam_kom, ki ste nam bili v oporo. Hvala tudi vsem obiskovalkam_cem, ki verjamete v nas.

Glej, gremo dalje.
Ekipa Gledališča Glej

Glej, gremo dalje.

Izjava za javnost ob odtegnitvi financiranja s strani Ministrstva za kulturo (2022)

Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej na štiriletnem programskem razpisu ni odobrilo sredstev. S tem je pod vprašaj postavljen obstoj enega redkih uprizoritvenih prostorov za sodobno avtorsko gledališče v Sloveniji, ki je že pet desetletji življenjskega pomena predvsem za mlade ustvarjalke in ustvarjalce. Nejasna je prihodnost mednarodnih povezav za preboj slovenskih umetnikov ter vrhunskih gledaliških dosežkov doma in v tujini, ki jih Gledališče Glej kot najstarejša neodvisna gledališka hiša v Sloveniji kontinuirano predstavlja od leta 1970. Pa tudi prihodnost treh festivalov, od tega enega mednarodnega. Delo več sto umetnikov in strokovnih sodelavcev. Prebojnega in inovativnega mladinskega programa avtorskega gledališča. Glej je tudi motor dveh ključnih povezovalnih elementov za profesionalizacijo neodvisne uprizoritvene scene, saj kooridiniramo mednarodno platformo TRIGGER, ki skrbi za gostovanja predstav v tujini, ter program razvoja občinstva Abonma Transferzala, ki povezuje neodvisne odre v Ljubljani. 

Odvzem sredstev razumemo v kontekstu dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, saj se število programsko financiranih organizacij na področju uprizoritvene umetnosti že nekaj zaporednih razpisov krči. Glede na obseg, kakovost in profesionalnost dela si financiranje zasluži bistveno več od osmih organizacij. To prepoznava tudi komisija na Ministrstvu za kulturo, ki je tokrat Gledališču Glej namenila količino točk, ki omogoča preboj med financirane organizacije, a za vse ni bilo dovolj sredstev. Kolegicam in kolegom, ki so financiranje v tem obdobju dobili, iskreno čestitamo za odlično delo, saj verjamemo, da si financiranje zaslužijo. Vemo, da nismo edini, ki plačujemo ceno krčenja prostora za nevladno produkcijo, saj financiranje ni bilo odobreno tudi številnim drugim visoko kakovostnim prijaviteljem. In vemo, da za sektor najhujše z rebalansom za letošnje in prihodnje leto, s katerim se zmanjšuje proračun nevladnim organizacijam v kulturi za polovico, šele prihaja. Odvzem sredstev nas je prizadel še toliko bolj, ker smo že v drugem letu boja proti korona virusu, zaradi katerega smo od leta 2020 večino časa preživeli zaprti ali ob drastično zmanjšani kapaciteti. Kljub nemogočim pogojem dela smo obe zadnji sezoni izpeljali v celoti. 

V Gleju smo imeli pripravljen program za prihajajoča štiri leta in naprej. V njem sodelujejo nekateri najbolj nagrajevani, prepoznavni in odmevni ustvarjalci in ustvarjalke, ki Glej ohranjajo na mednarodnem zemljevidu. In številni, ki svojo profesionalno pot šele začenjajo. A v njih verjamemo, ker je bil Glej vedno prostor, kjer so se v mladosti kalila najbolj prepoznavna avtorska, režijska in igralska imena. 

Naša misija je bila vedno tvegana, saj smo prostor namenjali tudi tistim, ki za seboj še nimajo dolge kilometrine. Ki si upajo delati drugače in ki prečijo zapovedane kalupe. In to tveganje se nam je vsakič znova izplačalo. Številni ustvarjalci, ki so v Gleju ustvarjali prvič, danes krojijo gledališke zgodbe največjih hiš, spadajo v slovenski gledališki kanon in pobirajo nagrade doma in v tujini. Kot svojo zgodovinsko dolžnost čutimo, da moramo ta prostor še naprej puščati odprt za kreiranje novih tovrstnih zgodb. Tvegano, a za razvoj slovenskega sodobnega gledališča nujno.   

V letošnjem letu smo sklenili koprodukcije s številnimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in festivali v Sloveniji in v tujini. Majsko premiero tako načrtujemo v koprodukciji z enim najuglednejših evropskih festivalov SPRING iz Utrechta. Dogovorjena imamo števila gostovanja po vsej Evropi. Smo del evropskih projektov z najuglednejšimi gledališkimi institucijami od Škotske do Turčije (HKU University of the Arts Utrecht, Kadir Has University, Istanbul, Spring Festival Utrecht, Onda Paris, Nau Ivanow Barcelona, Residenza Idra Brescia, SÍN Arts Center Budimpešta, Likeminds Amsterdam, Marche teatro Ancona in drugi). Članici našega umetniškega sveta sta del upravnih odborov dveh največjih globalnih in evropskih gledaliških mrež EAIPA in IETM. Vemo, da imamo kvaliteten program, v katerega zaupamo, vanj verjamemo in ga gradimo na dolge proge. 

Vsega tega ne bi zmogli brez podpore Mestne občine Ljubljana, ki prepoznava našo kvaliteto in nas programsko financira že desetletja. Podpirajo nas tudi Evropska komisija, Center za kreativnost, Ministrstvo za javno upravo, Javni sklad za kulturne dejavnosti ter sponzorji. Hvala, da nam zaupate. Ministrstvo za kulturo je bilo vseeno naš največji financer, zaradi česar je v naših načrtih nastal prepad, ki ga brez pomoči ne moremo premostiti. 

Odločili smo se, da bomo na račun drastičnega nižanja stroškov dela in programa poskušali čim bolj celostno izpeljati program za leto 2022. Pri tem se obračamo na naše občinstvo ter podpornice in podpornike, da nam prek donatorske kampanje pomagate prebroditi najhujše. Ta hip s pravniki preučujemo tudi možne pravne poti. Uporabili bomo vse možne pravne vzvode. Če nam do konca leta ne uspe zagotoviti stabilnega financiranja, bomo primorani preučiti vse možnosti nadaljnjega (ne)obstoja Gledališča Glej. Upamo in verjamemo, da do najbolj črnega scenarija ne bo prišlo. 

V tem trenutku želimo izreči iskrena hvala vsem umetnicam in umetnikom, ki ste v 52 letih gradili zgodbo Gleja in ga vzpostavili v prepoznavno, nagrajevano in referenčno prizorišče. Glej ste v prvi vrsti vi. Hvala vsem obiskovalkam in obiskovalcem, ki redno zahajate v naše gledališče in ste z nami v dobrem in slabem. Upamo, da si bomo vaše zaupanje zaslužili tudi v letošnjem letu in skupaj pokazali, da zaupamo v kvalitetno, družbeno kritično in prodorno umetnost. Glej, gremo dalje.  

Umetniški svet Gledališča Glej (Inga Remeta, Barbara Poček, Anja Pirnat, Tjaša Pureber)

Kako nas lahko podprete?

DONIRAJ! Na tej povezavi lahko kupite bone za predstave v vrednosti od 5 do 1.000 evrov. Hvala.

POŠLJI PISMO PODPORE! Na info@glej.si sprejemamo pisma podpore organizacij, združenj in posameznic_kov. Pisma bomo objavili na naši spletni strani. 

STE PODJETJE? POSTANITE GLEJ, SPONZORJI! Da izpeljemo letošnji program potrebujemo vašo pomoč. Hvala, da verjamete v nas. info@glej.si.

OBISKUJTE NAŠE PREDSTAVE IN PODPIRAJTE UMETNOST! Program objavljamo na glej.si. Glej, gremo dalje. 

GLEJ, PISMA PODPORE

Zavod Bunker

Nedavne odločbe ministrstva za kulturo o programskem financiranju na področju uprizoritvene umetnosti so pričakovano prinesle vihar v našem kozarcu uprizoritvene scene. Že vnaprej je bilo znano, da bo programsko financiranih organizacij 8; 2 manj kot v preteklem programskem obdobju in 4 manj kot je že bilo v preteklih letih. Za primerjavo – Mestna občina Ljubljana ima na področju uprizoritvene umetnosti 16 programsko financiranih organizacij. Programsko financiranje je namenjeno stabilnim nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo pogoje za delo ustvarjalcem, hkrati pa s kuriranjem krojijo prihodnost področja ter zagotavljajo občinstvom kakovostno in raznoliko ponudbo sploh na sivih pegah možnosti in ponudbe javnih zavodov s področja.

V času, ko je proračun ministrstva za kulturo rekordno visok, postavka sredstev za nevladne organizacije pa rekordno nizka, je morda bolj kot (sicer prepotrebna debata) o kakovosti dela in strategijah za prihodnost, torej o tem, kdo je boljši in bolj potreben med nami, nujen boj za več sredstev in več programsko financiranih organizacij. Programsko financirane organizacije, ki kandidiramo za programska sredstva, prestanemo razmeroma rigorozen predtest preteklega dela – količinsko in kakovostno je v Sloveniji sigurno več kot 8 stabilnih in kakovostnih organizacij na področju uprizoritvene umetnosti! Vsekakor vsaj še Glej, Maska, Emanat, Nomad Dance Academy, Mesto žensk … Tukaj smo vsi programci klecnili – utrujeni od korona ukrepov in od večnega boja in še nekaterih drugih nepredvidenih okoliščin preteklih dveh let smo nekako zgubili boj, ki je najbolj ključen – boj za sektor sam.

Časi, ko je bilo potrebno zahtevati nemogoče, so neki drugi časi – zahtevajmo mogoče: več programsko financiranih organizacij in več sredstev! Ob tem pa za povrh zahtevajmo še nemogoče – dialog z odločevalci pri odločanju o prihodnosti, recimo o nacionalnem programu za kulturo.

Gledališče Glej je z Bunkerjem tesno povezano – nedavno preminula Bunkerjeva ustanoviteljica in direktorica Nevenka Koprivšek je bila umetniška vodja Gledališča Glej in ključna oseba Gleja 90-ih, sedaj pa z Glejem sodelujemo na različne načine – v skupnih bojih, na področju kulturno-umetnostne vzgoje, skupaj vzpostavljamo in vodimo dva abonmaja (Tranferzala in Tovariški abonma), skupaj vzpostavljamo mednarodne povezave za lokalne umetnike prek platforme Trigger, ki jo je ustanovil prav Glej in predvsem skušamo delati skupaj v času, ko je to težko; skupaj skušamo tudi načrtovati prihodnost neodvisne scene in obdržati krajino sodobne uprizoritvene umetnosti v kondiciji in s pogoji, ki so še vzdržni za umetnike, za občinstvo in – za nas.

Več kot 50 let dela ima svoje vzpone in padce, a če »nevladniki« kaj vemo, je to, da je težko preživeti; včasih je že to, da obstaneš – boj. Ali uspeh. Več kot 50 let je neprimerljiv uspeh! Naj traja in preživi!

Glej, pomagali bomo! A to ni dovolj. Rešitve morajo biti sistemske in dolgoročne ter ne samo na ramenih sektorja samega.

Zavod Bunker

Zveza kulturnih društev Slovenije

Spoštovani in dragi kolegice in kolegi iz Gleja,

prepadeni smo nad stališčem ministrstva, da Glej ne sodi med ustanove, ki se jim s sklepanjem daljnoročnejših pogodb omogoči stabilno delovanje, nepogrešljivo za normalno ustvarjanje. Glej je na področju gledališča pač najuglednejša nevladna organizacija in v Zvezi smo ponosni, da je marsikateri njegov (so)ustvarjalec izšel iz kulturnih društev, naših članov oz. članic.

Jeseni smo skupaj protestirali proti redukcijam finančnih sredstev za nevladne organizacije, pri čemer so odgovorni zagotavljali, da se denar zanje skriva tudi na drugih postavkah proračuna. Žal postaja očitno, da to ni res. V časih epidemije to še toliko bolj poslabšuje položaj. 

Ne bo vam (nam) lahko, a dalje gremo skupaj!

Zveza kulturnih društev Slovenije

Inštitut 8. marec

MINISTRSTVO ZA KULTURO Z BULDOŽERJEM NADALJUJE RUŠENJE SODOBNE UMETNIŠKE SCENE

Počemučka

Pismo podpore Gledališču Glej ob odtegnitvi financiranja s strani Ministrstva za kulturo

Drage Inga, Barbara, Anja in Tjaša,
dragi Glej,
novica o odtegnitvi financiranja s strani Ministrstva za kulturo nas je presenetila, razočarala in razjezila. Tudi prestrašila. Toliko bolj, ker so tovrstne težnje v odnosu slovenske politike do neodvisne umetniške scene prisotne tako rekoč od nekdaj. Že dolgo smo jih zelo jasno slutili in spremljali, toda s tokratno potezo Ministrstva za kulturo so se konkretizirale v bolečo realnost.

Morda se zdi, da je poteza odraz nerazumevanja tega, kaj vse umetnost je in mora biti. A vemo, da je drugače. Vemo, da se vse to dogaja pri polni politični zavesti, z jasno misijo podreditve tistih družbenih sfer, ki za vsakokratno oblast predstavljajo kritično grožnjo.

Društvo Glej kvalitetno skrbi za internacionalizacijo ter razvoj neinstitucionalne scene uprizoritvenih umetnosti in navsezadnje zavzema pionirsko pozicijo znotraj eksperimentalnega gledališča pri nas že enainpetdeset let. Kot tako bi moralo biti s strani države prepoznano kot pomemben gradnik odprte, vključujoče, strpne in sodobne družbe. Zdi pa se, da Ministrstvo ni naklonjeno iskanju rešitve, s katero bi omogočilo svobodno delovanje društva in s tem podprlo to vizijo družbe.

Očitno je potrebno znova in znova dokazovati, da bo kritična misel tudi v podhranjenem stanju kljub vsemu stala in obstala, ali pa bo - skupaj z družbo - zastala.

“Nekoč sem bil umetnik; in življenje
je bilo moj model in moja snov,
sodnik in publikum. Zdaj sem umetnik
in publikum ob obenem. Blagor meni!
Pijača sem, ki se opaja sama,
in sonce sem, ki sije samo sebi,
in ogenj sem, ki sebi gori,
nikomur na veselje, ne na žalost.”
Peter v Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Dragi Glej,
hvala za gojenje družbenih razmislekov. Hvala za trenutke skupnosti, za odpiranje prostora mladim ustvarjalcem. Hvala za zaupanje v mlade ustvarjalce.
Izrekamo vam podporo in vzklikamo: Glej, gremo dalje!

Počemučka
Nataša Keser
Filip Mramor
Klemen Kovačič
Domen Novak
Karolína Kotrbová
Nejc Potočan
Aljoša Lovrić Krapež
Miranda Trnjanin

HKU-Theatre Academy University of the Arts Utrecht in Likeminds

Dear Minister of Culture,
History equals storytelling.
Storytelling equals human interaction, the way we validate our existence.
If there are no storytellers left, history will vanish - including all individuals alive.
This is exactly what the arts do. Making history. Validating our existence. Ignite live.
Like Winston Churchill once said: “If we stop supporting the arts, then what would we be fighting for?” 

Closing the Glej Theatre would result in having less storytellers on earth.
This has existential effects on society and yourself as human being.
Not just civilization, also you as a human being will vanish into oblivion.
Let’s be honest, this is not what you want, no? 

So, give all you have got to keep Glej alive.
Not just for the sake of the arts or potential storytellers. 
Not just for yourself or me or for Christ’s sake. 
Do it for the sake of your children. So that they know what they are fighting for.

Kind regards,
Caspar Nieuwenhuis                                          Jarrod Francisco 

(Director HKU-Theatre Academy
University of the Arts Utrecht)                            (General Manager Likeminds)

Jaša Koceli

Plesni Teater Ljubljana

Z zaskrbljenostjo smo vsi čakali rezultate programskega razpisa in izvedeli  za kolege, ki so »tokrat« izpadli iz financiranja. Že ob objavi razpisa, ko smo prebrali, da bo ministrstvo za kulturo financiralo le 8 organizacij, nam je bilo vsem jasno, da nas bo nekaj organizacij izpadlo. To je politična odločitev vlade kot je jasno izražena politična volja te vlade tudi, da ob rekordnem proračunu za kulturo za 50 odstotkov zniža sredstva za NVO. In to nam vsem pove vse. 

Šokiralo pa nas je, da je med tokratnimi »izpadlimi« tudi gledališče Glej, saj Glej že več kot 5 desetletij več kot uspešno ustvarja, več desetletij pa upravlja tudi z gledališko hišo. Vsi tisti, ki upravljamo z infrastrukturo, dobro vemo, koliko stane obratovanje hiše (elektrika, ogrevanje, varovanje itd.). Toda med vsemi NVO, ki upravljamo s hišami, sta le Glej in Plesni Teater Ljubljana, ki sta sicer prva dobila v upravljanje gledališči, za obratovanje ločeno ne dobivata sredstev, ampak jih morata zagotoviti iz sredstev za program. Zato pomeni nefinanciranje za Glej katastrofo!

Vse se dogaja z namenom, da se krči kulturni prostor, kar je v popolnem nasprotju s poslanstvom ministrstva za kulturo in zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, po katerem je naloga ministrstva za kulturo, da podpira ustvarjalnost, raznovrstnost ustvarjanja in razvoj. Povsem jasno je, da se področje uprizoritvenih umetnosti razvija in prihajajo nove generacije odličnih ustvarjalcev, ki potrebujejo podporo, da se lahko razvijejo v odlične umetnike.

Številne vlade že od 90-ih let skušajo zavirati razvoj umetnosti, ki nastaja v NVO, ali z nižanjem sredstev (minister Žiga Turk= 25% znižanje), ali z nižanjem števila financiranih »programcev« in posameznikov, ali obojim (minister Vasko Simoniti). Vse vlade doslej so ministra za kulturo izbirale zadnjega in s tem jasno povedale, da v politiki kultura nima pomembnega mesta. Se pa še nikoli ni zgodilo, da bi vladajoča stranka danes tako javno želela uničiti oziroma onemogočiti uveljavljene NVO na vseh področjih, tudi na kulturnem. In se ob tem še javno bahala z rekordnim proračunom, istočasno pa se pohvalila še s 50- odstotnim znižanjem sredstev za NVO, ki smo v javnem interesu na področju kulture in umetnosti.    

SKUPAJ in vsak posebej ZA VSE se moramo boriti za pogoje, kot v Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture piše, »primerljive« pogojem javnih zavodov, torej za več sredstev in posledično večjemu številu izbranih programov in projektov. In skupaj se moramo boriti, da kultura postane politično pomembna in da bo nova vlada nastavila ministra za kulturo, ki bo imel kulturo rad in se bo zavedal, da je minister za to, da v vladi zagotovi čim več sredstev za svoj resor ter da izdatno podpre tudi nevladni sektor, saj tako javni zavodi kot NVO izvajamo javni kulturni program.

V začetku 90-ih let smo bili skupaj z Glejem STALNO glasni, zato so se zgodile prepotrebne spremembe za vse nas - financiranje. Od takrat pa do danes, se je veliko takrat pridobljenega že izgubilo, nič pa spremenilo. 

Kultura bo postala pomembna le, če bomo vsi SKUPAJ in STALNO glasni, če bomo GLAS LJUDSTVA.

Če ne bomo stalno opozarjali, bomo naslednjič na udaru morda mi, morda vi, morda oni.

GLEJ, zdržal si turbulentne čase v 90-ih. Ne dvomimo, zdržal boš tudi zdajšnje! Mi ti že od začetka stojimo ob strani.

Plesni Teater Ljubljana

Zavod Motovila

S tem pismom izražamo priznanje Gledališču Glej, ki kot eno najstarejših neodvisnih gledaliških hiš tako v Sloveniji kot širši regiji podpira tudi mlade ustvarjalke in ustvarjalce, zlasti pa se s svojim delovanjem kot pomemben akter umešča na evropski zemljevid in ustvarja nove mednarodne kulturne povezave. Umanjkanje podpore Gleju doma bi okrnilo delovanje tako pomembne kulturne institucije v Sloveniji in zaustavilo polet tega kulturnega ambasadorja onkraj naših meja.

Zavod Motovila v prvi vrsti spodbuja in promovira mednarodno in medsektorsko sodelovanje v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih. Ustvarjalcem, profesionalcem in organizacijam v kulturi nudi informacijsko podporo ter priložnosti za mreženje in strokovni razvoj, da lahko kompetentno in suvereno vstopajo na mednarodno prizorišče. Širi dobre prakse ter inovativne pobude, ki presegajo nacionalne meje in meje posameznega ustvarjalnega sektorja. Tega ne bi uspeli brez trdnih partnerstev in sodelovanj, ki smo jih vzpostavili s številnimi domačimi in tujimi organizacijami, zlasti tistimi, ki si neutrudno prizadevajo za povečanje čezmejnega povezovanja. Med njimi je tudi Gledališče Glej.

Gledališče Glej nedvomno velja za relevantnega partnerja in prepoznavnega akterja v mednarodnem kulturnem sodelovanju. Vse od leta 2009, ko je Glej začel uspešno sodelovati v programih financiranja EU, spremljamo njegov razvoj, ambiciozno vpetost v evropski prostor in še posebej uspehe pri pridobivanju sredstev iz programa EU Ustvarjalna Evropa in njegovih predhodnikov.

Glej smo v tem obdobju pogosto izpostavili kot primer dobre prakse na dogodkih doma in v tujini, saj so z evropskimi projekti uspeli zapolniti vrzel v gledališki produkciji za najpogosteje spregledano starostno skupino in mladim dali glas, da prek avtorskih predstav svetu povedo, kar si resnično mislijo o njem.
Poleg tega Motovila ceni prizadevanja Gledališča Glej, ki na področju uprizoritvenih umetnosti že več kot 50 let izvaja inovativne prakse in med drugim s festivalom TRIGGER krepi kompetence neodvisnih producentov in umetnikov na področju internacionalizacije in mednarodnih povezav.

Gledališče Glej je nedvomno pomemben deležnik slovenske kulturne krajine, ki je pridobil spoštovanje po vsej Evropi in širše. S svojim delom nenehno izkazuje inovativnost razmišljanja, strokovnost in jasnost vizije ter ciljev, kar je vredno občudovanja. Pri tem pa z mednarodnimi povezavami prispeva k preboju slovenskih umetnikov ter vrhunskih gledaliških dosežkov doma in v tujini, v domači prostor pa vnaša dobre prakse, ki krepijo znanje in strokovnost domačega sektorja.

Upamo in želimo si, da bo Gledališče Glej s podporo doma lahko nadaljevalo svoje delo, saj predstavlja nepogrešljivega in nenadomestljivega akterja domačega in evropskega kulturnega ekosistema.
Zavod Motovila

IETM - International network for contemporary performing arts

Dear Sir, Madam,
I write to you on behalf of IETM, one of the largest and longest established cultural networks in Europe, numbering more than 500 members drawn from across the performing arts in 60 different countries.
A few days ago, we learned from The Glej Theatre, our member organisation, that the Slovene Ministry of Culture will no longer support them.
For international institutions and organisations in the performing arts field, Glej is both a cradle for artistic innovation and excellence and a reference for a progressive and vibrant Slovenian theatre field. It is one of the most internationally renowned Slovenian performing arts organisations.
It would be a great loss, not only for the art professionals that made Glej into what it is now, but also for the Slovenian and international artistic community at large and the international image of Slovenian cultural policy.
IETM is planning to collaborate with Glej on organising its large membership meeting in Ljubljana in 2024. We are all sincerely worried that this will not happen, and the Slovenian artistic community will lose this opportunity to present its highest quality to the international contemporary arts scene.
We, the team and the Board of Directors of IETM, sincerely hope that you will reconsider your decision and open negotiations with the Glej Theatre to search for a potential solution. We hope that you will do whatever is in your power to protect the independent arts voice Glej offers to Slovanian and international audiences and to consider the impact that its loss would have on the vibrant contemporary arts scene of Slovenia and its international image.

IETM

Theatre X10 z.s.

Dear colleagues,
We are very concerned about the current situation regarding the financing of the Glej
Theatre by the Slovenian Ministry of Culture. The absence of such financing will have
fatal and far-reaching consequences.

We perceive the Theatre Glej as the pillar of the Slovenian independent sector with
an immense international reputation and reach. We know from our own experience
what a professional organization, meeting strict international criteria and standards,
the Theatre Glej is and that it has always been a reliable partner for the Theatre X10.
We also know from the experience in the Czech Republic how hard it is to rebuild
something that has been destroyed or ruined and that often it is not even possible, so
it is necessary to cautiously and carefully prevent these situations. That’s why we
appeal to the Slovenian Ministry of Culture to reconsider its decision and to provide
financial support for the Theatre Glej.

In this difficult situation, we fully support the Theatre Glej and its staff as well as other
organizations that were affected by this draconic decision. As a true friend, we’ll
always be ready to help and give a helping hand, especially in the most difficult times
like these.

We are thinking of you and we are looking forward to working with you again,
hopefully in better times!

Theatre X10 z.s.

Festival Borštnikovo srečanje

Festival Borštnikovo srečanje se s tem pismom podpore pridružuje številnim posameznikom in organizacijam, ki želijo zainteresirano javnost in javne financerje opozoriti na pomen Gledališča Glej, najstarejše neodvisne gledališke hiše v Sloveniji, v situaciji, ko je gledališče v začetku leta 2022 ostalo brez večletnega programskega sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo.

V več kot petih desetletjih svojega delovanja se je Gledališče Glej vzpostavilo kot prostor, v katerem so se preizkušala, raziskovala in uveljavljala danes najbolj prepoznavna in cenjena slovenska avtorska, režijska in igralska imena. Glej se je zlasti uveljavil kot povezovalni element med obdobjem študija ter profesionalne uveljavitve mladih ustvarjalcev, vzpostavil se je kot gledališka razvojna platforma, ki je generacijam mladih ustvarjalcev omogočila umetniško dozorevanje in prehod v osrednje gledališke institucije in profesionalno gledališko okolje. V zadnjem obdobju je Glejeva vodstvena ekipa razvijala tudi področje mednarodnega sodelovanja, s ciljem uveljavitve slovenskih ustvarjalcev v tujini ter izmenjave gledaliških del, izvedena so bila številna gostovanja in druge programske aktivnosti in izmenjave po Evropi. Glej se vključuje tudi v različne koprodukcijske projekte in lokalna ter mednarodna partnerstva, ob tem pa je pomemben akter tudi na področju profesionalizacije in krepitve slovenske neodvisne gledališče scene. Ta gledališka organizacija je torej že desetletja nepogrešljivi sestavni del slovenske gledališke mreže, ki jo s svojim razvejanim gledališkim delovanjem in programi tudi aktivno sooblikuje. Brez Gleja bi bilo slovensko gledališče gotovo siromašnejše, nedvomno se umešča med peščico najpomembnejših nevladnih organizacij v slovenskem gledališkem prostoru. Nedolgo nazaj smo v okviru spremljevalnega programa 55. Festivala Borštnikovo srečanje v sodelovanju z Glejem organizirali okroglo mizo ob petdesetletnici njihovega delovanja, s povednim naslovom Pol stoletja neinstitucionalnih praks: pogled v prihodnost, dve leti pred tem pa se je njihova predstava Gilgalovanje uvrstila v tekmovalni program festivala – oboje je potrditev pomena in vloge tega neodvisnega gledališča v slovenskem gledališkem prostoru. Stabilno in predvidljivo financiranje je v procesih načrtovanja večletnih programskih aktivnosti nepogrešljivo, še toliko bolj, ko govorimo o mednarodnih projektih in partnerstvih. Pomembno je, ker omogoča profesionalno raven delovanja organizacije, njeno vključenost v slovensko gledališko mrežo, kakovostno upravljanje javnih prostorov umetnosti ter nujno potrebne finančne vire za delovanje in razvoj številnih ustvarjalcev in organizatorjev, ki so povezani z njo. Upamo, da se bo aktualna situacija razrešila tako, da bo omogočeno predvidljivo, kakovostno in kontinuirano delovanje ter nadaljni razvoj Gledališča Glej.

Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje

Glej, Gremo dalje s sponzorji

DPG

Podpiši peticijo!

Skupna peticija v podporo NVO, ki nam Ministrstvo za kulturo ni odobrilo sredstva.

Glej, v medijih

MMC RTVSLO: Gledališče Glej ostalo brez sredstev ministrstva za kulturo

MMC RTVSLO: Kljub ustreznim referencam nekatere nevladne organizacije ostale brez sredstev

MMC RTVSLO: O financiranju kulture: "Ne smemo pustiti, da se ubija vse, kar je kolikor toliko kritično"

MMC RTVSLO: V Panoptikumu o pomenu in stanju neodvisnega gledališča pri nas

MMC RTVSLO: Odbor za kulturo o razpisni politiki ministrstva in delovanju strokovnih komisij

RTVSLO, Osmi dan: Inga Remeta o krčenju sredstev za Gledališče Glej

RTV SLO, Studio City: Primož Bezjak: 100 sekund

Radio Slovenija, Sami naši: Umetnost premika meje

Radio Slovenija, ARS: Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

24ur.com: Na štiriletnem programskem razpisu nekatere organizacije brez sredstev

24ur.com: Brez sredstev ministrstva ostali Gala Hala, Carmina Slovenica, Gledališče Glej in Laibach

24ur.com: Zaradi rezultatov razpisa ministrstva iz opozicije pozivi k odstopu Simonitija

N1: “Brez odobrenih sredstev je pod vprašaj postavljen naš obstoj”

N1: Odbor za kulturo o razpisni politiki ministrstva

N1: Skupina Laibach: Upali smo, da bo pretehtala strokovna, ne politična odločitev

Delo: Več denarja za kulturo, manj za nevladnike

Delo: Vinko Möderndorfer: Brez upora nam bo svet razneslo pred obrazom

Dnevnik: Neznosna preprostost zatiranja kritikov

Dnevnik: #foto: Petkovi protestniki opozorili na problematiko političnega dodeljevanja sredstev na področju kulture in medijev

Dnevnik: Ministrstvo za kulturo o donacijah iz dohodnine: sprenevedanje ali cinizem?

Večer: Maska, Delak center, Emanat, Mesto žensk, Gledališče Glej ... Ministrstvo za kulturo odtegnilo sredstva nevladnim zavodom

Večer: (KONTRA) Kontrakulturni puč: Ministrova (ne)odgovornost in svete krave komisij

Večer: (KONTRA) Kontrakulturni puč: Zakaj bi država subvencionirala upornike?

Večer: Brez sredstev tudi Carmina Slovenica, Ars Ramovš, Laibach in Gala Hala: Ministrstvo nam je "zabilo en mega žebljiček v krstico"

Primorske novice: Brez podpore ministrstva Glej, Maska, Mesto žensk...

Mladina: Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej ni odobrilo sredstev

Mladina: »Ta odločitev bi kulturno krajino lahko potisnila čez rob«

Mladina: Strokovna šlamastika

Mladina: »Dialog ministrstva za kulturo je zgolj teater demokracije«

Radio Študent: Masaker nevladnikov

Necenzurirano.si: Maščevalni minister Vasko Simoniti: denar jim je odrekel, ker so ga tožili

Necenzurirano.si: Kultura bi potrebovala ministra zaveznika, namesto tega ima Simonitija

Necenzurirano.si: Ni denarja za Laibach, razkrivamo, za koga pa je

SiGledal: Na štiriletnem programskem razpisu nekatere organizacije brez sredstev

SiGledal: Glej in Maska po zavrnjeni odločbi brez jedra financiranja za delovanje

SiGledal: V Gleju ostali brez sredstev ministrstva za kulturo

Vestnik: Kultura bi potrebovala ministra zaveznika, namesto tega ima Simonitija

Insajder: Protestniki danes s »posodobljenim Prešernom« opozarjajo na vladno politično motivirano razporejanje sredstev za kulturo

Megafon: Glej in Maska po zavrnjeni odločbi brez jedra financiranja za delovanje

Megafon: Na štiriletnem programskem razpisu nekatere organizacije brez sredstev

Megafon: Kaznovanje kritičnega mišljenja