O programu

Glej, rezident je program, ki ga je Gledališče Glej prvič uvedlo z letom 2013. Gre za produkcijski model, ki gledališkemu režiserju/avtorju omogoča enoletno razvijanje projekta ali večih povezanih projektov v Gledališču Glej.

Program Glej, rezident kot oblika produkcije je odgovor Gledališča Glej na približevanje gledališč kapitalističnemu proizvodnemu modelu zmanjševanja stroškov, ki poudarja le učinkovitost končnega izdelka s kratkim procesom vaj. Glej s svojo enoletno rezidenco omogoča izbranemu avtorju ali skupini sproščeno in neobremenjeno gledališko ustvarjanje od 1. januarja do 31. decembra, kar predstavlja antipod hitrim produkcijskim modelom.

Rezidenčni program tako v Gledališče Glej vrača prevetren produkcijski model, s katerim se Glej vrača v jedro eksperimentalnih praks, iz katerih je pred več kot štiridesetemi leti tudi vzniknil.

Predstave, nastale v okviru rezidentskega programa.

2017: sz3

(slavoj zizek trio)

sz3 je naziv projekta/skupine/iniciative, ki ga v okviru Glejevega rezidentskega programa letos vodita Ivan Mijačević in Aleš Zorec.

Letošnji rezidenčni koncept se od preteklih nekaj bistveno razlikuje v samem odnosu do pozicije rezidenta: če so Nina Rajić Kranjac, Urška Brodar in Eva Nina Lampič svoje letne rezidence prvenstveno izkoristile za razvoj lastnih poetik, razvoj predstav in znotraj teh okvirjev preizkušanje in eksperiment, sta se sz3 odločila za bolj kuratorsko ali morda iniciatorsko pozicijo. »Rezidenca je za sz3 Skupnostni priročnik«, pravita, in da se ne bosta osredotočala nase ali na razvoj predstave, temveč se bosta raje postavila »v pozicijo soorganizatorja situacije v Gleju.« To bosta počela tako, da bosta k (so)delovanju v Glej vabila druge ustvarjalce, skupine, producente, »da delujejo in se družijo v smislu neke skupnosti ter da drug na drugem puščajo sledove različnih procesov.«

Pričakujeta, da bosta s tem ustvarila »nekaj«, nekaj v smislu dobre prakse, priročnika, postopkovnika, modela. sz3 se bo ukvarjal s pojmi naloge, iniciacije (poleg samega sebe je iniciiral tudi že inability crew, mednarodni kolektiv, ki deluje po sorodnih principih), skupine in skupnosti. »Kako lahko ta skupnost soobstaja dlje, ali se celo širi? Morda je to oblika postprodukcije, ki je sploh še ne poznamo.«

Konkretneje se bo sz3 loteval omenjenih tematik skozi raziskovanje različnih medijev, s katerimi se Mijačević in Zorec že ukvarjata: video produkcije (teaserjev in trailerjev), gledališke glasbe in glasbenosti gledališča ter giba/telesa v uprizoritvenih umetnostih; ter medijev, ki so jima morda manj blizu, zato pa zanje k sodelovanju vabita strokovnjake in entuziaste: režiserje, scenografije, performativnosti publik, računalniški vmesniki. Udeležbo so potrdili: Kaja Lorenci in njeni soustvarjalci, Katja Legin in njeni soustvarjalci, Žigan Kranjčan, Vlado Vlaškalič, Jožica Avbelj, Katie Duck, Susan Rethorst, Mira Mijačević, Ma’ayan Danoch, Marja Christians, Rok Vevar, Miha Horvat son:DA, Miha Bezeljak, Liza Marija Grašič in drugi.

Umetniki, producenti in teoretiki, ki jih vabita k sodelovanju, bodo v tej novonastali skupnosti bodisi razvijali procese, na katerih že delajo, bodisi preizkušali nove principe. Svoje pozicije ne razumeta vodstveno, pač pa bolj kot omogočanje delovanja in sovplivanje, sooplajanje.

Rezidenta bosta vse leto svoje delo odpirala javnostim (skozi video, besedila, nastope, delavnice, pogovore).  Konec leta pa bo proces kulminiral v nečem, čemur za zdaj pravita »Druga etida za slavoj zizek trio.«

Za kaj bo šlo? Kaj sta počela v prvi etidi, uprizorjeni za platforma.hr v Zagrebu?

»Joj, morala bi si pogledat.«

»To, to kar delava zdaj tu.«

»Ja, to kar delava zdaj tu.«

»Le da nisva govorila. Imela sva prepoved govorjenja.«

Aha.

»Jaz pa recimo, nisem imel stola.«

2016: Eva Nina Lampič & Urška Brodar

2015: Nina Rajić Kranjac

Nina Rajić Kranjac si je na začetku svoje rezidence kot osrednji cilj raziskovanja postavila odnos zgodbe skozi zvok – glasbo. V tej smeri je v sodelovanju z na avdiciji izbranimi pevkami in pevci javno predstavila delo v nastajanju z naslovom Ljuba pesem. Njen pogled na režijo kot zamisel, ki neko delo postavi v točno določene okoliščine, atmosfere, prostor, čas, kontekst, ki vodi do končnega sporočila in spremembe dojemanja, jo je tekom leta preusmeril v poglobljeno ukvarjanje s tekstom pesnika, hagiografa in teoretika sufizma Farida un Dina Attarja, ki sta ga l. 1979 v dramo ubesedila Jean-Claude Carrière in Peter Brook. Novembra 2015 je v Gleju zaživelo Zborovanje ptic, predstava o Smrdokavri, sufističnem učitelju, in potovanju ptic v treh delih. Predstava še vedno sledi rezidentkinem videnju gledališča kot prostora, kjer se gledalci ves čas igrajo z domišljijo in doživljajo svet, ki ga izven gledališča ne bi mogli

2014: Jaša Koceli

V l. 2014 je rezident režiser Jaša Koceli (1984), ki je v Gleju l. 2013 uprizoril tudi svoj gledališki prvenec z naslovom Ni obale ni. V svoje rezidentskem letu Koceli predstavlja gledališki projekt Nemo mesto.

Projekt združuje mlade profesionalne ustvarjalce s področja pesništva, gledališke igre, kostumografije, scenografije, filma in glasbe. Kot edini pogoj za sodelovanje v ekipi je poleg kakovosti in vsebinske ustreznosti Koceli postavil starostno mejo na 30 let. Projekt Nemo mesto je zasnovan kot generacijsko mednarodno in multimedijsko sodelovanje mladih ustvarjalcev.

V času svoje rezidence se Jaša Koceli osredotoča na pretapljanje poezije v gledališče - besedila projekta bodo tako pisali štirje mladi slovenski pesniki in pesnice (Ana Svetel, Aja Zamolo, Mitja Drab in Gašper Torkar) v sodelovanju z njihovimi vrstniki iz štirih evropskih mest (Barcelone, Berlina, Lilla in Londona). Projekt Nemo mesto je sestavljen iz štirih sklopov, predstave Jaz Jaz Jaz Jaz, site specific dogodka Na most, predstave Za nas in fotografske razstave Nemo mesto, ki bo rezultat celoletnega spremljanja procesa rezidence skozi fotografski objektiv Mankice Kranjec.

2013: G-FART

Prvi Glejev rezident je bila skupina G-FART, sestavljena iz študentov seminarja za gledališko režijo Sebastjana Horvata.

Heterogena skupina je svoje rezidentsko leto začela s serijo treh ludističnih kabarejev pod naslovom Kabare Kurac, podnaslovljenih Superheroji, Demoni in Ropotarnica, v katerih so se ukvarjali s tematiko posameznika in njegovega mesta v družbi, z današnjo vlogo in funkcijo gledališča ter predvsem z odnosom ustvarjalcev do občinstva in vice versa. Drugi del rezidence so nadaljevali s štirimi predstavami, in sicer Prometej: apologija za razklano osebnost in zbor lačnih ljudi, Četrtek, Po spletu okoliščin ter Kaj dobim, če svetu dodam modrino?.

G-FART so (bili): Zala Sajko, Nina Zupančič, Sandi Jesenik, Simon Belak, Eva Kokalj, Vid Klemenc, Nina Šorak, Aleš Zorec.